MODUL 4
MLADI SE ZOPERSTAVIJO SOVRAŠTVU
1. POVZETEK
Naslov modula | Mladi se zoperstavijo sovraštu |
Povzetek | Namen tega modula je razumeti, kaj je sovraštvo in kako se z njim soočiti, ko postane del različnih vidikov posameznikovega življenja. Začetni cilj bo usvojiti razumevanje pojava; kaj je sovražni govor in kaj svoboda izražanja, kdaj imam pravico do svojega mnenja in kdaj moje mnenje prispeva k širjenju sovražnih stališč. Po opredelitvi, kaj je sovraštvo, modul ponuja možnost izbiranja med načini, kako se s sovraštvom soočiti v resničnem življenju in na spletu. |
Učni rezultati | (1) Prepoznati pojav in opredeliti njegove različne oblike;
(2)Prepoznati škodo, ki jo lahko sovraštvo povzroči temeljnim človekovim pravicam;
(3)Razviti načine in prakse za soočanje s sovraštvom v vsakdanjem življenju ali na spletu;
(4)Predlagati načine za opolnomočenje in skupno ukrepanje z uporabo digitalnih tehnologij. |
Vaš vodič po modulu | Namen tega modula je predstaviti mladim, kaj je sovraštvo in kako vpliva na vsakdanje življenje. Ta začetni cilj je pomemben, saj lahko pride sicer do nesporazumov glede tega, kako se boriti proti sovraštvu, če ne opredelimo natančno, o čem govorimo. Pomemben del modula predstavlja povezovanje |
2. ORODJA
| Ime orodja | Vsebina |
| Spletna povezava | Sovražbotorij (HateLab) |
| Učni rezultat, s katerim se povezuje | Prepoznati pojav in opredeliti njegove različne oblike; Prepoznati škodo, ki jo lahko sovraštvo povzroči temeljnim človekovim pravicam; Razviti načine in prakse za soočanje s sovraštvom v vsakdanjem življenju ali na spletu; Predlagati načine za opolnomočenje in skupno ukrepanje z uporabo digitalnih tehnologij. |
| Uporabnost orodja | HateLab uporablja metode podatkovne znanosti, vključno z etičnimi oblikami umetne inteligence, za merjenje in boj proti sovražnemu govoru na spletu in zunaj njega. Nadzorno ploščo so razvili akademiki s političnimi in praktičnimi partnerji za zagotavljanje skupne baze podatkov skozi čas in prostor. Nadzorno ploščo pilotno uporabljajo v policiji in organizacijah civilne družbe. |
| Zakaj ste ga izbrali? K čemu prispeva? | S primeri in novicami povezuje sovraštvo z aktualnimi dogodki. Tako se razumevanje fenomena iz teoretičnega konteksta premakne v vsakodnevno opazovanje in zavedanje, kako resna je situacija v neposredni bližini. |
| Nasveti za učinkovito uporabo | Vsebine se razlikujejo glede na količino časa, ki ga lahko vložite, in obseg znanja, ki ga želite pridobiti. Spoznajte se s stranjo, da vidite, kdo jo ustvarja in poglejte nekaj člankov, videoposnetkov in sorodnega naloženega gradiva. |
| Ime orodja | SAYFER |
| Spletna povezava | https://freedomandsafety.org/sayfer-app/ |
| Učni rezultat, s katerim se povezuje | Razviti načine in prakse za soočanje s sovraštvom v vsakdanjem življenju ali na spletu; Predlagati načine za opolnomočenje in skupno ukrepanje z uporabo digitalnih tehnologij. |
| Uporabnost orodja | Uporabniki pomagajo pri boju proti zločinom iz sovraštva s prijavo primerov – javno ali anonimno – in zagotavljanjem informacij skupnosti in organom pregona. |
| Zakaj ste ga izbrali? K čemu prispeva? | Ta aplikacija je enostavna za uporabo. Uporabnik ima možnost: ● Prejemati obvestila o lokacijah in vrstah dogodkov, ki so pomembne zanje, njihove prijatelje in družinske člane ● Pregledati primere sovražnih groženj in odzivov na svojem območju ali po državi ● Prijaviti incidente javno ali anonimno ● Prejemati posodobitve poročil analitikov, vključno s preiskavami ● Dostopati do obsežne baze znanja in praks za priče, žrtve in zagovornike |
| Nasveti za učinkovito uporabo | Skenirajte in prenesite aplikacijo. Nato sledite navodilom za ustvarjanje profila in prejemate posodobitve o tem, kar vas zanima. |
| Ime orodja | Boj proti sovražnemu govoru na spletu |
| Spletna povezava | https://www.commonsense.org/education/digital-citizenship/lesson/countering- hate-speech-online |
| Učni rezultat, s katerim se povezuje | Prepoznati pojav in opredeliti njegove različne oblike. Razviti načine in prakse za soočanje s sovraštvom v vsakdanjem življenju ali na spletu. |
| Uporabnost orodja | Ljudje si želimo družbenih povezav in druženja v skupini. A ta želja nas lahko vodi tudi do tega, da postanemo sumničavi do ljudi, ki so zunaj naše skupine. Ta strah – ksenofobijo – je mogoče premagati z vzpostavljanjem stikov z ljudmi, ki so drugačni od nas, vendar lahko internet to pogosto oteži. Pomagajte uporabnikom prepoznati ta izziv in jih naučite strategij za krmarjenje po spletu. Cilji: ● Opišite povezavo med sovražnim govorom in ksenofobijo. ● Analizirajte, kako je internet prispeval k povečanju sovražnega govora in ekstremističnih stališč. ● Opišite najmanj en način uporabe interneta za boj proti določeni vrsti sovražnega govora. |
| Zakaj ste ga izbrali? K čemu prispeva? | Platforma vključuje definicije, samostojne lekcije in gradivo o različnih oblikah sovraštva. Predstavlja preprost in enostaven vodič, ki mladim, staršem in učiteljem pomaga pri spoznavanju in približevanju problematike prek videoposnetkov, kvizov in zgodb. |
| Nasveti za učinkovito uporabo | Začnite s kvizom in videoposnetki, da preizkusite svoje poznavanje problematike. Tudi samostojne lekcije so koristne za poglobitev znanja. Slovarja ustreznih izrazov vam bo pomagal uskladiti informacije. Z uporabo virov iz resničnega sveta, ki so na voljo pri tej platformi, boste okrepili učne rezultate udeležencev modula. |
3. DEJAVNOSTI
| Naslov dejavnosti | Ustavi sovraštvo |
| Namen/cilj dejavnosti | Cilj dejavnosti je, da udeleženci razumejo, kdaj nekaj predstavlja njihovo mnenje in kdaj je izraz sovraštva. Skozi to dejavnost bodo imeli priložnost izraziti strinjanje ali nestrinjanje z izrazi sovraštva s strani sogovornika. Vaja bo udeležencem jasno pokazala, da svoboda govora ne dopušča žalitev posameznika. |
| Trajanje | 60 – 90 minut |
| Spletno, fizično ali hibridno okolje | Če je mogoče, naj se izvaja v fizičnem okolju, vendar je primerna tudi za spletno izvedbo. |
| Priprava na dejavnost | Preglejte nedavne članke ali poročila o trendih družbenih medijev, dezinformacijah in digitalni pismenosti. Sestavite seznam verodostojnih spletnih mest in platform za preverjanje dejstev (npr. SAYFER, HateLab in Countering Hate Speech Online) in izobraževalnih virov, ki jih lahko udeleženci uporabljajo med dejavnostjo. To jim bo pomagalo preveriti vsebino, na katero naletijo, in okrepilo pomen uporabe zanesljivih virov. Pripravite lahko tudi kratek vodič o tem, kako oceniti verodostojnost spletnih virov, vključno z vsemi potrebnimi definicijami izrazov. Ustvarite in ponudite konkretne primere udeležencem. S tem boste zagotovili, da razumejo dejavnost in bodo znali uporabiti ustrezne tehnike. Pravila in primeri so še bolj razumljivi, če se nanašajo na dogodke, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Če dejavnost izvajate na spletu, predhodno pripravite potrebna digitalna orodja. Ustvarite skupne dokumente ali table (npr. Google Dokumenti, Padlet), kjer lahko skupine sodelujejo in delijo svoje ugotovitve. Če dejavnost poteka v fizičnem okolju, uredite prostor za skupinsko delo. Zagotovite, da ima vsaka skupina dostop do naprave z internetno povezavo (prenosni računalniki, tablični računalniki ali pametni telefoni) in da se vsi člani skupine med seboj dobro vidijo. Zagotovite materiale, kot so pisala, papir in samolepilni lističi za zapisovanje in razmišljanje. |
| Pripravite seznam vprašanj, da olajšate skupinsko razpravo in refleksijo ob koncu dejavnosti. Ta vprašanja naj udeležence spodbudijo h kritičnemu razmišljanju o širših posledicah uporabe družbenih medijev. Vprašanja so lahko oblikovana v smislu, kaj je udeležence najbolj presenetilo med aktivnostjo, kako mislijo, da dezinformacije ali sovražni govor vplivajo na javno mnenje in katere strategije lahko uporabimo za preverjanje spletnih informacij. Vzpostavite osnovna pravila za spletno vedenje, še posebej, če bodo udeleženci raziskovali potencialno občutljivo vsebino. Predvidite morebitne težave, kot so težave pri iskanju določenih vrst vsebine ali tehnične težave z napravami. Pripravite rezervni načrt ali alternativne naloge. Bodite pripravljeni nuditi pomoč skozi celotno dejavnost, saj boste s tem zagotovili, da bodo vse skupine ostale na pravi poti in vključene. Če dejavnost poteka v učilnici ali v skupini z moderatorjem, je pomembno, da sodeluje tudi učitelj/moderator. Tako bo izkusil dejavnost in dodatno obogatil razpravo, mladi pa bodo začutili, da sovražni govor zadeva vse, tako mlade kot odrasle. | |
| Kako izvajati dejavnost | Uvod (20 minut): ● Začnite z informacijami o tem, kaj je sovraštvo in kakšne oblike ima v vsakdanjem življenju, bodisi v neposrednem druženju ali na spletu. Pomembno je, da, preden podate jasne definicije, vprašate udeležence, kaj vedo o tem. Tako boste gradili na obstoječem znanju in jih vključili v sodelovanje. ● Jasno razložite vsebino dejavnosti: udeleženci bodo naključno razdeljeni v dve skupini, nato pa bo imela vsaka skupina čas za izgradnjo profila osebe, ki je zaradi stereotipov in različnosti izpostavljena sovraštvu. Ko bosta skupini zgradili profila, bo vsaka skupina svoj profil predstavila drugi, udeleženci skupin pa se bodo morali zoperstaviti izraženemu sovraštvu na načine, ki ga ne bodo reproducirali, temveč prestregli. Navodila (5 minut): ● Udeležence razdelite v dve skupini (največ 10 oseb na skupino). ● Vsaki skupini dajte navodila za ustvarjanje njihovega lika. ● V spletnem okolju ustvarite skupinske sobe. Ustavimo sovraštvo (20 minut): ● Skupini bosta v krogu gradili profil in poročali o primerih sovraštva iz resničnega življenja ter spleta. Pomembno je, da |
| udeležence prosite, da v pripoved vključijo določene fraze in dogodke, s katerimi se je njihov lik soočal. Predstavitve skupin (10 minut): ● Vsaka ekipa mora opisati svoj lik s čim več podrobnostmi, da bi posredovali jasno podobo in stališča te osebe. ● Spodbujajte vprašanja in razpravo po vsaki predstavitvi, da poglobite razumevanje in razmišljanje. Skupine (20 minut): ● V obliki dialoga in po vnaprej določenem vrstnem redu bo vsaka skupina začela predlagati načine odzivanja na profil druge skupine, da bi zaustavila sovražne prakse. ● Moderator naj spremlja celotno razpravo in posreduje, ko predlagani načini soočanja s sovraštvom le-tega ne ustavijo, ampak ga poustvarijo. Intervencija mora biti osredotočena na razmišljanje mladih o alternativnih načinih soočanja s situacijo. Dajanje rešitev ni del tega procesa in kadar rešitve niso med predlogi, je dobro, da udeleženci ugotovijo, da se ne znajo spoprijeti s situacijo in da morajo nadaljevati z razmišljanjem. Povzetek in refleksija (15 minut): ● Dejavnost zaključite s skupinsko razpravo o izzivih, s katerimi ste se srečevali med procesom, in o tem, kaj ste se naučili. ● Razpravljajte o strategijah za spopadanje s sovraštvom v vsakdanjem življenju, vključno z digitalnimi posledicami. ● Poudarite pomen podpore drug drugemu na način, ki ne krepi sovraštva Izbirno: Vplivneži Spodbudite udeležence, da ustvarijo kratek video proti sovraštvu. | |
| Nasveti za izvajalca/ko | Delujte kot vodnik in ne kot tradicionalni učitelj. Spodbujajte udeležence, da sami raziskujejo ter jih po potrebi usmerite. Ta pristop jim bo pomagal prevzeti odgovornost za svoje učenje, predvsem pa se bodo bolj vključili v proces. Spodbujajte sodelovanje vseh v razpravah in bodite pozorni na različna mnenja. V razpravah o občutljivih temah, kot sta sovražni govor ali dezinformacije, poskrbite, da bo pogovor ostal spoštljiv in konstruktiven. Ohranite entuziastičen in pozitiven odnos skozi celotno dejavnost. Uporabite tehnike za spodbujanje energije ali kratke odmore, če energija skupine začne upadati. To je še posebej pomembno pri dejavnostih, ki vključujejo kritično analizo. Prepričajte se, da so vsa navodila jasna in jedrnata. Navajajte primere. |
| Pred začetkom vsake faze dejavnosti preverite, ali udeleženci razumejo, kaj morajo narediti. Bodite pripravljeni prilagoditi dejavnost glede na hitrost, razumevanje in stopnjo angažiranosti skupine. Glede na naravo dejavnosti lahko udeleženci naletijo na motečo ali žaljivo vsebino, zato bodite pripravljeni na te situacije. | |
| Pripomočki, oprema, prostor | Prilagodite prostor tako, da bodo skupine lahko sedele v krogu Pisala in papir (če so v fizičnem okolju) Orodje za digitalno sodelovanje (Padlet, Google Dokumenti) Zvočniki, če želijo uporabiti glasbo, da izrazijo svoje mnenje |
| Povezave do dodatnih slikovnih/grafičnih datotek | V pomoč so lahko dokumenti z definicijami sovraštva, sovražnega govora, stereotipov, rasizma itd. |
| Povezave do spletnih orodij in virov | https://padlet.com/ |
| Kako so udeleženci pokazali svoje razumevanje obravnavanih pojmov? |
| Kaj menite, da so pridobili z dejavnostjo? |
| Kako bi lahko to, kar so se naučili, uporabili v svojem vsakdanjem življenju in na spletu? |
4. ŠTUDIJE PRIMEROV
*Preden moderator nadaljuje z izvajanjem te aktivnosti, bi bilo pomembno upoštevati, da gre pri aktivnosti za osebo, ki so jo določene okoliščine privedle do samomora. Zato je pomembno, da udeležencem razjasnimo tako občutljivo vsebino kot tudi možnost, da ne sodelujejo ali želijo razpravljati med aktivnostjo ali po njej. Pomembno je, da je skupina ustrezno pripravljena za doseganje vzgojnega namena brez sprožitve nevarnih dogodkov. Uvodna relevantna razprava je nujna in v primeru, da moderator ni dovolj seznanjen s skupino ali vsebino, se ji je bolje izogniti. Prioriteta je zagotoviti varnost in zaščito vseh udeležencev.
| Naslov | Moja zgodba: Borba, nadlegovanje, samomor, samopoškodovanje |
| Povzetek | To je zgodba o Amandi Todd, 15-letni najstnici iz Kanade, ki je doživela spletno nadlegovanje, ustrahovanje, grožnje in fizično zlorabo. Amandina zgodba je postala znana tik preden je naredila samomor, prek videoposnetka, ki ga je ustvarila v obupanem poskusu deliti nočno moro, ki jo je doživljala. |
| Ključni učni rezultati | Prepoznati pojav in opredeliti njegove različne oblike; Prepoznati škodo, ki jo lahko sovraštvo povzroči temeljnim človekovim pravicam; |
| Namen študije primera. Kratek povzetek študije primera. | S tem primerom je mogoče pokazati, kako lahko skupinsko nadlegovanje na spletu ali zunaj njega povzroči obsežne težave pri posamezniku tako na ravni funkcioniranja kot duševnega zdravja. Učinki izražanja sovraštva in izključevanja pridejo še bolj do izraza ob pregledu tega, kar je Amanda doživljala do samomora. Druga pomembna točka, vredna razprave, je, da sta se zloraba in nadlegovanje pojavljala in razvijala ne samo v odnosu med odraslim in otrokom, ampak tudi med odraslimi. Primer ponazarja medsebojno povezavo med resničnim in spletnim življenjem ter kako lahko ta povezava razširi tveganje na vse vidike življenja mladih. |
| Povezave do fotografij, spletnih strani, videoposnetkov in dodatnih informacij. | https://www.youtube.com/watch?v=M5kVwW92bqQ&rco=1 |
Vprašanja za samoocenjevanje:
| Vprašanja | Obravnavani učni rezultati |
| V kakšnih oblikah, neposrednih in posrednih, se pojavljata nasilje in zloraba? | (1) |
| Kakšna je povezava med spletom in resničnim življenjem? | (1),(2),(3) |
| Katere pravice so bile najstnici kršene? | 1),(2),(3) |
| Kateri dejavniki lahko privedejo do ponavljajočih se poskusov samomora? | (1),(2) |
| Kaj bi lahko šola in vrstniki naredili drugače, da bi bili najstnici v oporo? | (4) |
5. KAJ JE DOBRO VEDETI - 6. DODATNA GRADIVA
7. DEJANSKI PRIMERI
8. KVIZ ZA SAMOOCENJEVANJE
Vprašanje | Obravnavani učni rezultati |
Kako lahko učinkovito uporabljam družbena omrežja za izobraževanje, mreženje, ustvarjalnost in zagovorništvo v osebnem in poklicnem življenju? Kateri primeri iz lastnih izkušenj to dokazujejo? |
(3), (4) |
Katere lahko zaščitim sebe in druge pred sovražnimi dogodki (npr. grožnje, spletno nadlegovanje), zlasti v spletnih skupnostih, v katerih sodelujem? |
(1),(2),(3) |
Kako lahko kritično ocenim informacije, na katere naletim na socialnih omrežjih (kaj je mnenje in kaj sovražni govor)? Kakšne so posledice, če tega ne storim na spletu? Kakšne so posledice v vsakdanjem življenju? |
(1) |
Kako lahko uporabim strategije za boj proti sovraštvu in spodbujanje spoštljive komunikacije? |
(3),(4) |
Kako lahko podprem mlade pri razvijanju teh veščin za varovanje sebe in v podporo drugim? |
(3) |
Kako lahko skupina pomaga posamezniku in kako lahko posamezniki podprejo skupine? |
(2) |